V našem delu pojem via negativa pomeni princip redukcije teatra na razmerje med gledalcem in izvajalcem v realnem času in prostoru. Via negativa je način razmišljanja, ki nam pomaga razumeti, kaj je (oziroma kaj ni) bistvo tega razmerja, metoda redukcije pa nam omogoča, da se osredotočamo na temeljne gledališke principe, ki to razmerje vzpostavljajo in dinamizirajo.

Pojem via negativa sicer izvira iz negativne teologije, v gledališče pa ga je uvedel poljski režiser Jerzy Grotowski - vendar teološka vprašanja in igralske tehnike niso področja našega interesa. Edino kar nas povezuje, je princip razmišljanja, s katerim se lotevamo vprašanj, ki nas zanimajo. Negativna teologija, ki za razliko od uveljavljene teološke prakse (ki govori o tem, kaj bog je), poskuša zaobjeti pojem boga po negativni poti (via negativa), torej z definicijo tega, kar bog ni oziroma, kar bog ne more biti. Koncept, ki je nastal v poznem petem stoletju, temelji na predpostavki, da je pojem božjega nedosegljiv človeški izkušnji in umevanju, zato lahko boga mislimo samo skozi tisto, česar o bogu zagotovo ni mogoče reči. Grotowski je princip via negativa uvedel v svojo metodo urjenja igralca, ki temelji na odkrivanju in premagovanju ovir, ki igralcu preprečujejo, da bi dosegel svojo popolno psihofizično skladnost.