“V predstavi Ne kot jaz, ki je nekakšen gestični niz ljubezenskih stereotipov, se polje performansa prestavi neposredno na svet: na koncu se kot ljubezenski par hrvaški (Boris Kadin) in srbski performer (Kristian Al Droubi) igrata igro z noži (Marina Abramović). S tem komentirata, parodirata vstop v zgodovino: jugoslovanskih vojn in sodobnih umetnosti, ter postavljata vprašanje, ali ni tekma za mesto v zgodovini vselej povezana z neko krvjo in vojno, z nekim bojem za prevlado. Bodisi na polju politike bodisi na polju scenskih umentosti.” (Rok Vevar. Ali ljubezen obstaja brez travme? Via Negativa: Štiri smrti, Ne kot jaz. Večer Maribor, 23. november 2007.)

“Seveda je tu posredovanost neizogibna (čeprav bi predstava k igri lahko povabila tudi gledalce…), a zato nič manj “resnično” gledalčevo srečanje s pogledom na kri in performerjevo poškodbo oz. (zatajevano) bolečino je kljub odsotnosti fizičnega doživetje prav tako travmatično in nelagodno, učinek te preproste in absurdne, a v bistvu kar najbolj zavezujoče igre, pa je v nekem približku – taka je vsaj izkušnja podpisanega – podoben katarzičnemu občutju ob doživetju antične tragedije. Nenavadno, nepredvidljivo, boleče.” (Blaž Lukan. Kruta igra z noži. Delo Ljubljana, 21. November 2007.)

“Očitno je red »prezence« tudi tu prevladal nad »redom« reprezentacije – in očitno je prav dejanje »živo«, prav »živost«, tisto, kar ima lahko na odru največji učinek. […] Ne kot jaz je dokaz, da lahko »živo telo« med vsemi mediji na odru proizvede največji učinek. In dokler bo obstajalo »živo telo«, se za učinek gledališča ni bati.” (Jaša Drnovšek. V živo. Gledališki dnevnik. Sodobnost 1, Ljubljana 2008.)

“Hrvat in Srb se na odru razrezala z noži. Medtem, ko sta Hrvat Boris in Srb Kristian drug drugemu rezala prste, je publika vzklikala “dovolj” in padala v nezavest… Ena nezavestna oseba, deciliter človeške krvi, štirje kirurški šivi in nekaj deset šokiranih gledalcev, to je rezime predstave “Ne kot jaz” skupine Via Negativa, ki je bila v ponedeljek premierno izvedena na 11. Mednarodnem festivalu sodobnega gledališča Zadar Snova. Prostor, cerkev sv. Dominika, so gledalci z gnusom zapuščali že pred koncem predstave, medtem ko se je pred njimi odvijal zaključni prizor v katerem sta “Hrvat Boris in Srb Kristian” za leseno mizo izvajala desetminutno “igro z noži”, v kateri sta drug drugemu porezala roke. Vsak izvajalec je imel na svojem stolu tudi zastavico države iz katere prihaja in komplet petih kuhinjskih nožev. (Ivica Nevešćanin. Groza v Zadru. Krvava predstava gledališke skupine Via Negativa v cerkvi Sv. Dominika zgrozila občinstvo. Slobodna Dalmacija Zadar, 16. avgust 2007.)