Predstava o predstavi, ki uničuje samo sebe. Predstava teatralizira zavist kot relacijo, ki obvladuje odnose med performerji znotraj predstave, ki jo gledamo. Igra z noži, zadnje dejanje predstave, predstavo pripelje do točke, ko je pomembna samo še kri.

“Nenavadno, nepredvidljivo, boleče.” (Delo Ljubljana, 21.11.07)

Ali ni tekma za mesto v zgodovini vselej povezana z neko krvjo in vojno, z nekim bojem za prevlado. Bodisi na polju politike bodisi na polju scenskih umentosti.” (Večer Maribor, 23.11.07)

“Logično: ali ni zavist politikov tista, ki vodi v klanje? In ali ni bodyart v živo telo dobesedno vpisana politika?” (Dnevnik Ljubljana, 19.11.07)

“Dokler bo obstajalo “živo telo”, se za učinek gledališča ni bati.” (Sodobnost Ljubljana, 2008)