V obliki vstopnine izvajalci prevzamejo denar kot material scenskega nastopa. Predstava zaustavi utečeni tok kroženja denarja z namenom, da izvajalci namesto menjalnega vzpostavijo intimen odnos do denarja.

“Absolutni način, kako se razstaviti. Mejno delo z več raziskavami, ne le teatrsko.” (Gazzetta di Parma, 05)

“Brezkompromisna drža, ki z jasnim konceptom in lucidno (samo)refleksijo vselej zagotovi inspirativen večer.” (Sodobnost Ljubljana, 05)

“Performativna operacija, ki dobesedno razgalja vedenjske perverzije in anomalije, ne da bi te izpadle moralno ali nemoralno.”
(Exibart, 18.4.06)

“Incasso ima veliko opraviti s spremenjenim kontekstom življenja v razmerju do kapitalistične proizvodnje in dela, komunikacije in uprizoritvenih politik ter naposled tudi do zgodovine gledališča in njegovega najbolj političnega, četudi marginaliziranega jedra – umetnosti performansa.” (Maska Ljubljana, 2005)